Ustanovitev: 1. 1. 1995 Površina: 64 km 2 44 ha 29 arov Nadmorska višina: 190 m Obseg občinske meje: 48.820 m Naselja: Murska Sobota, Bakovci, Černelavci, Krog, Satahovci, Kupšinci, Markišavci, Nemčavci, Polana, Pušča, Rakičan, Veščica Prebivalci: 18.619 (julij 2022) Občinski praznik: Občinski praznik Mestne občine Murska Sobota se praznuje 16. julija in je povezan z datumom listine iz leta 1348, v kateri s prvič omenja kraj z imenom Muraszombatha. Kraj se v listini omenja dvakrat in sicer v zvezi z župnikom Jakobom iz Murske Sobote in v zvezi z državno cesto, ki povezuje mesto Radgono z...

Prve sledi poselitve na arheoloških najdiščih na južnem obrobju Murske Sobote segajo v čas okoli leta 4400 pr. n. št. V čas bakrene dobe okoli leta 3600 pr. n. št. sodi najstarejše znano žgano grobišče v Sloveniji in največje iz tega obdobja v srednjeevropskem prostoru, odkrito blizu Kroga. Poselitev se je kontinuirano nadaljevala v bronasti in železni dobi, o čemer pričajo ostanki objektov, zbiralnikov za vodo, peči in kurišč ter ostanki predmetov, ki kažejo na poljedelstvo, živinorejo, lončarstvo, tkalstvo in metalurško dejavnost. Na arheoloških najdiščih pri Murski Soboti so bile najdene...

Kako je bilo z versko podobo v prazgodovini, je težko kaj zanesljivega povedati. Tudi kakšnih sledov iz antike še ni odkritih, in potemtakem so prvi sledovi sredi 9. stoletja, ko se omenjajo v tem prostoru krščanske cerkve, med njimi v kraju Buzinica. Letnica 1297 nam izpričuje katoliško cerkev sv. Nikolaja v Murski Soboti, nakar je nekaj časa tukaj tudi sedež arhidiakonata. V 16. stol. val reformacije zajame Soboto in njeno okolico in se ohrani vse do današnjih dni. Znotraj protestantizma se oblikuje več veroizpovedi, med njimi z najdaljšo dobo evangeličani (luterani, augsburška veroizpoved)...