Slovesnost ob kulturnem prazniku

V Gledališču Park je potekala občinska slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku, na kateri se  je župan Damjan Anželj s podelitvijo denarne nagrade,  plakete in priznanja Mestne občine Murska Sobota zahvalil ustvarjalcem za njihovo delo na področju umetnosti in kulture.

Denarno nagrado Mestne občine Murska Sobota za življenjsko delo na področju kulture je prejel Andrej (Andi) Sobočan, najbolj izkušen in prepoznaven cimbalist v Sloveniji.

Igranja na ta čudoviti instrument se je začel učiti kot 9-letni otrok pri stárosti cimbalistov, mojstru Mihaelu – Miški Baranji, v glasbeni šoli Murska Sobota pa je opravljal izpite iz teorije glasbe. Po opravljeni glasbeni šoli je svoje znanje izpopolnjeval na Madžarskem in Češkem.

Leta 1990 je soustanovil skupino Marko Banda, ki je na pobudo takratnega vodstva folklorne skupine KUD Beltinci nastala kot podmladek Kociper-Baranja bande, v kateri je po smrti velikega mojstra Miška Baranje prevzel igranje cimbal. 

S skupinami, v katerih je igral, so bili in so tudi mednarodno zelo uspešni. Nastopali so na številnih odrih po svetu, od Italije, Avstrije, Madžarske, Hrvaške, BiH, Makedonije, Francije, Nemčije, Belgije, Švice, Grčije, Latvije, igrali so v Argentini in Urugvaju, v Avstraliji, na Japonskem in še kje. Andijeve cimbale so se tako slišale na vseh kontinentih razen v Afriki.

Andi Sobočan je stalni član v zasedbah Marko Banda, Beltinška Banda in Prašnati. Igra tudi z raznimi skupinami in posamezniki. Sodeluje z raznimi folklornimi skupinami v Prekmurju, z Akademsko folklorno skupino France Marolt in s folklorno skupino »Lastovka« iz Ingolstadta. Od leta 1995 spremlja tudi Vlada Kreslina.

Z Marko bando so izdali 3 zgoščenke, kjer se lahko slišijo prekmurske melodije iz časov naših prednikov. Andi Sobočan je sodeloval tudi pri številnih drugih zgoščenkah, npr. na zgoščenki »Uglasbena prekmurska poezija«, pa na zgoščenki z Bogdano Herman, kjer se ob spremljavi njegovih cimbal slišijo prekmurske pesmi, prav tako na zgoščenki z Rudijem Rimbauerjem in Zoro Vrečič, na kateri so prevedene pesmi Rudija Rimbauerja v prekmurščino. 

Ustvaril si je sloves najbolj umetniško dovršenega izvajalca na cimbalah, zato ga k sodelovanju vabijo mnogi glasbeniki.

Največje poslanstvo Andija Sobočana je skrb, da cimbale nikoli ne izumrejo. Po njegovi zaslugi je že zdaj veliko več cimbalistov, kot jih je bilo v času, ko se je sam učil igranja nanje. V več kot petindvajsetih letih je izučil 22 mladih cimbalistov, pri čemer je najpomembnejše, da jih večina ohranja stik s tem instrumentom in ga tudi javno igrajo v raznih skupinah. 

Cimbale je začel učiti enako kot njegov mentor, kar pri sebi doma. Ko sta za potrebe folklore pri njem šolanje končala prva dva učenca, je na pobudo Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti začel cimbale učiti v Veliki Polani, od odprtja glasbene šole v Beltincih, leta 2008, pa uči tam. Uspešno skrbi, da ta prečudoviti instrument ne bo pozabljen.

Še več. Leta 2018 je Andi Sobočan napisal prvi slovenski učbenik za cimbale, kar je zelo pomemben prispevek k slovenski zakladnici glasbene literature. Do takrat je poučevanje bilo mogoče le po tuji literaturi, tudi za otroke, take skladbe pa mladim učencem niso šle z lahkoto v uho. Z učbenikom je Slovenijo uvrstil na zemljevid držav, ki imajo pisne glasbene vire na področju cimbal.

Andi Sobočan je tudi pobudnik in najbolj zaslužen za uvrstitev cimbal na seznam v Sloveniji javno priznanih instrumentov. Napisal je učni načrt in drugo potrebno dokumentacijo, na osnovi katere je resorno ministrstvo cimbale uvrstilo na seznam javno priznanih instrumentov. To ni pomembno le zaradi javnega financiranja pouka cimbal, ampak so cimbale s tem dobile zaslužen pomen in veljavo v širšem pomenu, kar izjemno pripomore k promociji prekmurske ljudske glasbe. 

Andrej Andi Sobočan je kot izredno nadarjen in aktiven glasbenik s svojim življenjskim delom na področju glasbene ustvarjalnosti, pedagogike in predvsem formalnega priznanja cimbal v slovenskih glasbenih šolah zaoral zelo globoko in široko sled v našem glasbenem prostoru. To je tako pomemben in raznovrsten opus, ki ga je težko doseči in preseči. 

Plaketo Mestne občine Murska Sobota za pomembne dosežke na področju kulture je prejel Jože Glažar, vsestranski filmski ustvarjalec, režiser, montažer, producent, direktor fotografije. 

Jože Glažar se je po končanem študiju na Inštitutu in akademiji za multimedije Ljubljana vključil v kulturno življenje v domačem okolju in ga v minulih dvajsetih letih obogatil s 25 filmskimi projekti, pri katerih je bil režiser, montažer, producent, direktor fotografije ali avtor grafične podobe in animacije. 

Več filmov, ki so nastali v njegovi produkciji ali je v njih opravil tehnično realizacijo ali bil koproducent, je bilo predvajanih v dokumentarnem programu RTV Slovenija. 

Svojo filmsko pot je Jože Glažar začel leta 2008, ko je ustvaril svoj prvi kratki dokumentarni film, Plečnikova Bogojina. Leta 2010 je sledil igrano-dokumentarni film Prehojena pot, ki je jasno nakazoval Glažarjevo sposobnost prepletanja fikcije in resničnosti na izjemno prepričljiv način. Začetek leta 2011 je zaznamoval dosežek v obliki dokumentarnega filma Mura, zibelka življenja, ki je prejel posebno omembo na G-festu 2012.

Jože Glažar je tudi režiser in montažer dokumentarnega filma Jaz sem mravljišče drobnih smrti iz leta 2022, filma o pokojnem literarnem ustvarjalcu Milanu Vincetiču, ki ga je kot producent ustvaril v sodelovanju s Slavističnim društvom Prekmurja, Prlekije in Porabja. 

Meje domačega okolja pa je močno presegel z dvema dokumentarnima filmoma.

S filmom Stric Geza ide v Zaturce iz leta 2018 se je kot režiser, montažer in producent uvrstil v tekmovalni del Slovenskega filmskega festivala v Portorožu ter prejel pozornost tudi na Mednarodnem festivalu dokumentarnega filma - DOKUDOC in na Dnevih Slovenskega filma.

Njegova nenehna želja po iskanju novih izraznih poti ga je vodila do projekta Moč dotika. S tem delom je Jože Glažar nadaljeval svojo zavezanost k filmski umetnosti in hkrati raziskoval globine čustvenih plasti človeške izkušnje. 

Zadnji velik in izjemno uspešen projekt v katerem je bila Jožetu Glažarju zaupana vloga direktorja fotografije je dokumentarni film Duhovnica iz leta 2023. Film se je uvrstil v tekmovalni program festivala dokumentarnega filma »Hot Docs« v Torontu, bil je nagrajen na Slovenskem filmskem festivalu z vesno za najboljšo montažo ter bil imenovan za najboljši film po izboru občinstva. Prejel je tudi nagrado za najboljši film po izboru Društva slovenskih filmskih publicistov in publicistk. Film je prepotoval slovenske kinematografe in navdušil gledalce, med drugimi je trikrat napolnil tudi dvorano Gledališča Park.

Jože Glažar je s svojo filmsko govorico, predvsem pa filmsko fotografijo obraze naše pokrajine na najlepši način ponesel v širši slovenski in svetovni prostor.

Priznanje Mestne občine Murska Sobota za uspešno delo in prispevek k razvoju kulturnih dejavnosti v občini je prejela romska glasbena skupina Romano Glauso, ki s svojo glasbo prispeva k promociji romske kulture.

Skupina je bila ustanovljena leta 2018 v Murski Soboti in se je od takrat izkazala kot pomemben akter na slovenski glasbeni sceni. Skupina se od začetka posveča promociji romske kulture skozi svojo glasbo, ki združuje tradicionalne romske elemente z modernim avtorskim pristopom. Do danes so posneli sedem avtorskih skladb in izdali album z desetimi skladbami v romskem jeziku, med katerimi so uspešnice kot so Lari Fari, Prekmurska Gibanica in Moja Sobota.

Skupina Romano Glauso je posnela tri spletne koncerte, ki si jih je ogledalo že več kot 15.000 gledalcev, njihov najbolj gledan posnetek skladbe Lari Fari pa je presegel 100.000 ogledov. To nakazuje na njihovo izjemno priljubljenost in uspešno promocijo romske kulture ter Murske Sobote na nacionalni ravni.

Romska glasbena skupina Romano Glauso igra pomembno vlogo pri krepitvi sožitja med romsko populacijo in drugimi prebivalci Murske Sobote. Tudi skupina Romano Glauso s svojim delovanjem prispeva k večjemu razumevanju in sprejemanju romske kulture. S svojo glasbo, ki povezuje tradicionalne romske motive s sodobnimi elementi, ustvarjajo mostove med različnimi kulturami in spodbujajo dialog ter sodelovanje.

Vodja skupine je Darko Rudaš, njeni člani pa so še vokalista Dušan Horvat in Saška Debeljak, harmonikar Igor Baranja, violinist Mario Horvat-Palko, klaviaturist Leonardo Horvat ter bobnar Tilen Horvat.

Romano Glauso so predani glasbi, s katero pomembno prispevajo h kulturnemu življenju Murske Sobote ter širše skupnosti. 

Slavnostna govornica ob prazniku je bila Jelka Pšajd, etnologinja iz Pokrajinskega muzeja Murska Sobota.

V kulturnem programu je nastopila Nika Solce z uglasbeno poezijo Srečka Kosovela ob spremljavi plesalke sodobnega plesa Lane Tivadar.

Ob današnji priložnosti je bila na predlog Zavoda za kulturo, turizem in šport Murska Sobota in v soglasju z občinsko komisijo za kulturo, grajska dvorana poimenovana v  Dvorana Duše Škof, v spomin in zahvalo na pokojno programsko vodjo Zavoda za kulturo, turizem in šport, ki je s svojim delom pustila neizbrisen pečat v kulturi.