Damjan Anželj: V zadnjih letih smo zagnali velik investicijski cikel

Župan Damjan Anželj ocenjuje, da se Mestna občina Murska Sobota kljub izzivom dosledno razvija v smeri, začrtani pred volitvami. 

To po njegovem mnenju potrjujejo številni zaključeni projekti ter pridobljena evropska in državna sredstva. Med ključnimi dosežki izpostavlja povezovalno vlogo med različnimi akterji in stabilno sodelovanje z njimi ter izboljšanje kakovosti bivanja občank in občanov. Pogled v prihodnost ostaja investicijsko usmerjen, s poudarkom na infrastrukturi, stanovanjski politiki, trajnostnem razvoju in zaključevanju začetih projektov.

V predvolilni kampanji pred volitvami leta 2022 ste med ključnimi prednostnimi nalogami izpostavili sodelovanje, razvoj in sobivanje kot temelje nadaljnjega razvoja Murske Sobote. Ali se občina premika v smeri, ki ste jo napovedali, in kje vidite največje razlike med obljubami in realnostjo? Kako bi ocenili obdobje županovanja? Kaj je vaš največji dosežek?

Vesel sem, da sem župan občine, kjer sobivamo v razumevanju in sodelovanju, kljub vsem razlikam, ki nas obdajajo. Kajti sobivanje, strpnost in medgeneracijsko sodelovanje žal niso več nekaj samoumevnega. Kot vidimo, to še toliko bolj velja v okoljih, kjer prebiva romska skupnost. Lahko sem zadovoljen, saj razvoj mestne občine ni v nobenem trenutku zastal, dejansko smo ubrali smer, ki smo jo napovedali pred volitvami, saj smo izvedli večino zastavljenih projektov, nekatere pa bomo v zadnjem letu mandata. Da gremo po začrtani poti, potrjuje tudi v letu 2024 podeljena nagrada Zlati kamen, ki smo jo prejeli kot razvojno najbolj prodorna občina v Sloveniji. Priznanje poudarja uspehe na področjih gospodarstva, trga dela, izobrazbe in splošne kakovosti življenja. Največji dosežek? Težko bi izpostavil samo en projekt, saj smo jih uresničili kar nekaj, ki so bili več let v čakalnici in so bili nujno potrebni, kar nekaj pa jih še čaka na izvedbo v prihodnjih letih. Kljub temu bi izpostavil svojo povezovalno vlogo med političnimi strankami, verskimi skupnostmi in drugimi akterji tako znotraj občine kakor tudi navzven.

Lahko sem zadovoljen, saj razvoj mestne občine ni v nobenem trenutku zastal, dejansko smo ubrali smer, ki smo jo napovedali pred volitvami, saj smo izvedli večino zastavljenih projektov, nekatere pa bomo v zadnjem letu mandata. 

Kateri projekti, ki ste jih začeli, so bili že uspešno zaključeni v tem mandatu?

Takoj v začetku mandata smo skupaj s preostalimi občinami zaključili projekt Pomurski vodovod. Mestna občina ima od takrat štirinajst kilometrov novih vodov, tako v primarnem kot v transportnem omrežju. Verjetno se še vsi spomnimo prekopanih ulic in prometnih zastojev, saj smo sočasno urejali tudi ulice in na novo preplastili ceste.

V tem mandatu smo na mestni občini posebno pozornost namenili celovitemu in trajnostno naravnanemu razvoju mesta, pri čemer izpostavljamo ohranjanje kulturne dediščine, posodobitev komunalne, športne in urbane infrastrukture ter izboljšanje kakovosti bivanja.

Osrednji projekt predstavlja celovita prenova stavbe mestne uprave, t. i. Delavskega doma, ene najprepoznavnejših stavb nepremične kulturne dediščine v mestu. Vrednost projekta je 3,2 milijona evrov in bo v celoti financiran iz sredstev Celostnih teritorialnih naložb (CTN).

Z dograditvijo zahodne tribune na stadionu Fazanerija občina zaokroža infrastrukturo mestnega stadiona. Vrednost projekta je 1,3 milijona evrov (sofinanciranje ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter Nogometna zveza Slovenije).

S projektom Noršinska ulica je bila obnovljena ena najbolj dotrajanih cest v občini, ob tem pa zgrajena še kolesarska steza do primestnega naselja Rakičan v dolžini 1,6 kilometra. Vrednost projekta je 2,3 milijona evrov, iz CTN je bila sofinancirana le kolesarska steza.

V degradirani zgradbi nekdanje ekonomske šole je bilo urejenih dvanajst stanovanj za mlade, tri neprofitna stanovanja in stanovanje, prilagojeno za invalide. 2,5 milijona evrov smo zagotovili iz lastnih sredstev (JSS MOMS).

Mestna občina je izvedla tudi projekt komunalnega urejanja romskega naselja Pušča v vrednosti 335.368 evrov(sofinanciranje ministrstvo za delo, družino in enake možnosti).

V tem mandatu je bilo veliko vlaganj v športno infrastrukturo. Tako smo obnovili atletski stadion, uredili kolesarski poligon oz. pumptrack ter na Soboškem jezeru pridobili novo stezo za kajak in kanu z osmimi progami. Vse omenjene projekte je sofinanciralo ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport.

Kakšen vpliv so imele prenova Delavskega doma in druge infrastrukturne naložbe na življenje občank in občanov?

Delavski dom več desetletij ni bil deležen nobenih večjih finančnih vložkov. Objekt predstavlja tudi kulturno dediščino arhitekta Novaka in je dotrajan tako zunaj kot znotraj. Zanj smo pridobili financiranje v kar stoodstotnem deležu. Projekt je vreden 3,2 milijona evrov, navedena sredstva pa nam omogočajo, da bo občinska zgradba celovito prenovljena in prilagojena tudi gibalno oviranim, s čimer bomo zagotovili bistveno boljše pogoje za stranke ter za zaposlene v občinski upravi in delno tudi v upravni enoti. Gre za stavbo z zgodovino, ki bo s prenovo postala energetsko učinkovitejša, sodobnejša in prijaznejša za uporabo. Z navedeno investicijo ne izboljšujemo le pogojev dela, temveč tudi podobo mestnega jedra.

V Murski Soboti velja nov režim parkiranja. Kako ocenjujete njegovo uvedbo? Ste pričakovali takšen odziv prebivalcev?

V začetku mandata smo uvedli nov režim parkiranja, saj smo v mestnem jedru želeli zagotoviti parkirna mesta za vse tiste, ki imajo v središču mesta redne opravke. Občani obiskujejo banko, lekarno, občino in upravno enoto ter druge institucije, v samem središču mesta pa so parkirana vozila pogosto ves dan zavzemala večino razpoložljivih parkirnih mest. Ker je večina občanov doma po 15. uri in se v popoldanskem času odvija večji del prireditev in dogodkov, smo režim vzpostavili le za dopoldanski čas. Kljub vsem prilagoditvam in ugodni ceni za uro parkiranja je novi režim v začetku med občani sprožil kar nekaj slabe volje, kar je bilo pričakovati, saj vsaka taka sprememba prinese tudi določen odziv. Zdaj je režim že vpeljan in deluje. Vsi, ki občasno parkiramo v drugih mestih, takoj ugotovimo, da je drugod parkiranje bistveno dražje in parkirnih mest veliko manj na razpolago kot pri nas.

Kaj ste se naučili ob kritiki novega izračuna sredstev, namenjenih občinam z romskimi naselji? Kako to vpliva na proračun in projekte?

Ko smo prejeli razdelilnik, ustvarjen po novi formuli, smo bili zelo presenečeni. Dejstvo je, da pred tem nismo dobili v vpogled nobene simulacije, kaj nova formula pomeni, niti podatka o tem, kateri parametri bodo v njej uporabljeni. Uporabljena formula lahko glede na uporabljene podatke da več kot sto različnih izračunov. Nekdo se je odločil, da je izbrana formula najboljša, čeprav po našem prepričanju ne odraža dejanskega stanja na terenu, ob tem pa vneseni podatki nisi bili točni. To lahko z gotovostjo trdim za naš primer, saj smo ugotovili razhajanja med uporabljenimi podatki. Vse skupaj pušča dvom glede transparentnosti in zakonitosti pri pripravi metodologije, na kar smo opozorili tudi pristojne institucije. Glede teh sredstev je treba jasno izpostaviti, da je mestna občina za romsko skupnost lastna sredstva vlagala že desetletja prej, preden je država občinam z romsko populacijo zagotovila dodatna sredstva.

Kakšni so vaši trenutni načrti na področju stanovanjske politike, še zlasti za mlade in ranljive skupine?

Takoj v začetku mandata smo preuredili del stavbe nekdanje ekonomske šole v stanovanja za mlade in mlade družine. Pomembnost navedenega projekta potrjuje tudi dejstvo, da smo stanovanja z javnim razpisom takoj predali novim uporabnikom. Kot mladim prijazna občina smo v akcijskem načrtu za mlade poseben poudarek namenili stanovanjski problematiki mladih. V navedenem objektu smo zagotovili tudi stanovanje, prilagojeno življenju invalida na vozičku. Seveda si želimo še več tovrstnih projektov, ki bodo namenjeni prav za mlade in ranljive skupine, in to je tudi ena od smeri, ki jih želimo ubrati v prihodnosti. Na področju mladih bi želel na tem mestu izpostaviti še spremembo štipendijske politike. V želji, da bi čim več mladih po zaključku študija privabili nazaj v lokalno okolje, smo skupaj s Pomursko gospodarsko zbornico pristopili k sofinanciranju kadrovskih štipendij in se tako odzvali tudi na zaposlitvene potrebe lokalnega gospodarstva.

Kako pri pridobivanju sredstev in pospeševanju razvojnih projektov poteka sodelovanje z državnimi organi?

Mestna občina Murska Sobota je vključena v sistem Celostnih teritorialnih naložb, ki je finančni mehanizem, namenjen mestnim občinam. V njegovem okviru imamo zagotovljenih 11,3 milijona evropskih sredstev za urbano in zeleno prenovo ter mobilnost. Ta sredstva bomo v celoti izkoristili za projekte, ki že tečejo, nekatere pa bomo začeli izvajati v letu 2026. Prav tako smo bili uspešni na razpisih s področja športa in izobraževanja. V okviru dogovora za razvoj regije je mestna občina pridobila nekaj manj kot šest milijonov evrov za projekt Kompetenčno-tehnološki park Soboško jezero. Glede na to, da je v tem mandatu bilo pridobljenih skoraj dvajset milijonov evropskih in državnih sredstev, ocenjujem, da smo na tem področju opravili odlično delo. Seveda ta sredstva zahtevajo tudi določen lastni delež, kar je naš vsakoletni proračunski izziv.

Katere projekte, ki jih želite izpeljati do konca mandata, še pripravljate?

V občinski upravi že pripravljamo številne infrastrukturne projekte za naslednja leta. Ne gre si zatiskati oči, da imamo kar precej star kanalizacijski in vodovodni sistem. V naslednjih letih po izteku koncesije prehaja v našo last čistilna naprava. Izziv so prenove nekaterih mestnih ulic, prav tako imamo izzive v primestnih naseljih, ki so pomemben del naše občine in njihov razvoj nikakor ne sme zastati. Kot občina smo zanimivi za investitorje in tudi za priseljevanje, kar terja nadaljnje delo na področju prostorskih načrtov in novih con za gospodarstvo. Pripravljamo projekt novega gasilskega doma v Murski Soboti, v naslednjem letu se bosta začeli prenova zgradbe TVD Partizan ter ureditev kolesarske steze med Bakovci in Dokležovjem, prav tako prenova mestnega parka. To so projekti, ki bodo vsekakor zaznamovali naslednje koledarsko leto. Na prenovo čaka Hartnerjeva vila. Veliko pričakujemo še od državnih projektov, kot so vzhodna obvoznica, Markišavska cesta in krožišče v Černelavcih. Pri vseh teh državnih projektih je sofinancerski delež naše občine velik. Ob vsem tem je treba dokončati aktualne projekte. Torej nas čaka še veliko obveznosti.

Kot občina smo zanimivi za investitorje in tudi za priseljevanje, kar terja nadaljnje delo na področju prostorskih načrtov in novih con za gospodarstvo. Pripravljamo projekt novega gasilskega doma v Murski Soboti, v naslednjem letu se bosta začeli prenova zgradbe TVD Partizan ter ureditev kolesarske steze med Bakovci in Dokležovjem, prav tako prenova mestnega parka. To so projekti, ki bodo vsekakor zaznamovali naslednje koledarsko leto. 

Kaj je vaš ključni razvojni cilj do naslednjih volitev? Kateri cilj bo najbolj zaznamoval življenje občank in občanov?

Do naslednjih volitev želimo dokončati vse trenutne projekte in začeti tiste, ki so že potrjeni in imajo zagotovljeno financiranje. V zadnjih letih smo zagnali velik investicijski cikel. Mnogokrat rezultati niso vidni takoj, smo pa na tej poti prejeli že vrsto priznanj in pohval, kar kaže, da so rezultati dela prepoznani. To nas navdaja z optimizmom tudi za naprej. Ob tem bi izrekel pohvalo zaposlenim v občinski upravi in javnih zavodih ter podjetjih za opravljeno delo ter vsem, ki se trudijo za dobrobit naših občanov in občank.

Natalija Kreft, Soboške novine januar 2026

Foto: Aleš Cipot