Trejzino senje v mestnem središču

Danes je središče Murske Sobote ponovno prizorišče tradicionalnega  "Trejzinoga senja", mesto so namreč zavzeli razstavljavci, kramarji in gostinci.

Mag. Franc Kuzmič je o Trejzinem sejmu zapisal:

»15. oktobra goduje Sv. Terezija Avilska, karmeličanka, ki je delovala v 16. stoletju in postala svetnica že leta 1622.

Sejmi so tudi v drugih podobnih mestih bili razviti iz razloga, da so ljudje na njih lahko kupili oblačila in obutev, kmetijsko orodje (kot npr. grablje, lopate, vile), potrebščine za gospodinjstvo in kuhinjo  (npr. piskri, krožniki,…). Na mnogih sejmih se je prodajalo tudi rabljeno blago, ki je bilo cenovno dostopno revnejšemu sloju prebivalstva.

Trgovine v Murski Soboti in tudi okrog so bile namreč založene le z osnovnimi živili kot npr. sladkor, kvas in podobno, vse ostale stvari pa si lahko kupil na sejmih oz. je bilo potrebno iti na nakup v trgovine v avstrijski Radgoni oziroma Monošter.

Mešane trgovine z večjo izbiro trgovskega blaga so se v Murski Soboti razvile šele s prihodom Židov in sicer nekje v začetku 20. stoletja.

Čas Terezinega sejma, torej jesenski čas, je tudi čas, ko so kmetje že prodali svoje pridelke in kaj zaslužili, prav tako so se domov vrnili tudi sezonski delavci, ki so s svojimi zaslužki lahko kupili potrebne stvari za svoje družine.

Na sejmih so bili glavni kupci prekmurski kmetje, ki so na semanji dan v velikih množicah prihajali v mesto. Sejmi so bili enako trgovski kot družabni dogodki.

Več o tradiciji sejmov v Murski Soboti najdete na tej povezavi: https://www.murska-sobota.si/novice/trejzino-senje