Maskota Murske Sobote na Mikloševem sejmu

Danes se je na Mikloševem sejmu premierno predstavila nova maskota Mestne občine Murska Sobota  z delovnim imenom zlato jabolko.

Od legende do simbola mesta Murska Sobota

Grb mesta Murska Sobota je bil leta 1996 izbran na javnem natečaju, njegov avtor pa je akademski slikar Sandi Červek. Grb na sodoben način povzema podobo ravninskega mesta, ki se kot srebrna črta blešči na robu horizonta nad katerim vzhaja in zahaja sonce. Tri sonca v grbu povezujejo sodobnost s srednjeveško zgodovino in so v podobi treh zlatih krogel tudi del legende o zavetniku mesta Sv. Nikolaju. Z zavetniki pa so povezani tudi tradicionalni sejmi, med katerimi še posebej izstopa Miklošev (Nikolajev) sejem, 6. decembra.

Tri zlate krogle naj bi predstavljale tri zlate kepe ali mošnje z zlatom, ki naj bi jih Miklavž podaril trem revnim dekletom, da so se lahko poročile. Šega, da Miklavž prihaja ponoči z darovi in jih pušča v nastavljenih posodah ali nogavicah, prihaja iz te legende, ko naj bi se kepe zlata zavalile v copate mladih dam. Te kepe so kasneje postale obvezno Miklavževo darilo v podobi jabolk.

In zato je 'zlato jabolko' postalo otroški simbol mesta Murska Sobota. Akademski slikar Anton Buzeti je 'zlatemu jabolku' vdihnil obliko in življenje, pravljičarka Vesna Radovanovič pa je o njem napisala pravljico. 

Zlato jabolko – Vesna Radovanovič

Za grajskim parkom malega mesta je v borni hišici živel mož, ki je imel tri hčerke. Starec jih ni mogel omožiti, bil je namreč prereven, da bi zmogel tri dote. Dekleta so očetu zagotavljala, da se bodo omožila samo, če jih bodo zasnubili tisti, katerim ne bo mar za doto, kajti edino pravo vodilo v življenju je ljubezen. Edine so si bile tudi v želji, da raje skrbijo za očeta, saj je bil dobrega srca in jim je že v otroštvu nadomeščal mater, ko je po hudi bolezni umrla. Starec, ki je bil pred leti še vrtnar na grajskem posestvu, je želel hčerkam dobro, zato je bil iz dneva v dan bolj žalosten, saj je vedel, da ne bo več dolgo na tem svetu. Srčno si je želel, da bi se jim nasmehnila sreča.

Nekega hladnega decembrskega večera je narahlo potrkalo na zaledenela okna. Najmlajša hči je odprla in v izbo so se prikotalila tri zlata jabolka. V meglicah med drevjem je lahko opazila samo še obris postave z visoko mitro, ki jim je prinesla dragocena darila.

Tri zlata jabolka so bila tako bogastvo, da bi si družinica lahko marsikaj privoščila. Čeprav je starec nagovarjal hčerke k poroki, so se odločile, da bo vsaka po svojih močeh poskrbela, da bo vsem dobro. Najstarejša si je kupila statve, s katerimi je tkala fino laneno platno, srednja je pri kmetih kupila ličkanje in se lotila pletenja, najmlajša pa je iz medu pekla sladke medenjake in lectova srca.

Ko je bilo leto naokoli, so bili njihovi prti, cekarji in medenjaki že zelo cenjeni. Na dan, ko so prejela zlata jabolka, so v zahvalo godovniku sv. Nikolaju na sejmu  v mestu ponudile svoje izdelke. Tako Mikloševo senje še dandanes razveseljuje prebivalce tega mesta.