Poslovila se je gospa Erika Fürst

Pretresla nas je žalostna vest, da je v 94. letu starosti umrla gospa Erika Fürst, ki je kot otrok preživela grozote v taborišču Auschwitz in je bila dolga leta edina živa priča holokavsta v našem mestu.

Preživele holokavsta (izmed slovenskih Judov jih je bilo po vojni le nekaj deset) je zaznamovala vseživljenjska travma, zaradi katere mnogi o svoji izkušnji sploh nikoli niso bili pripravljeni govoriti. Gospa Erika Fürst je bila med tistimi redkimi preživelimi holokavsta, ki je svojo izkušnjo v koncentracijskem taborišču nadgradila in vpela v dejavno življenje osveščanja o tej neprimerljivo tragični evropski zgodovinski epizodi, ki tudi Sloveniji in slovenskim Judom ni bila prihranjena.

Gospa Fürst je bila v neprecenljivo pomoč številnim raziskovalcem in pedagogom v Sloveniji. Z njimi je delila svojo zgodbo deportacije in preživetja, svoje zasebne slikovne in dokumentacijske arhive. Naklonila jim je veliko svojega časa za pripovedi o predvojnem življenju judovske občine v Murski Soboti in Prekmurju, o specifičnih verskih in sekularnih običajih in socialnem življenju prekmurskih Judov, o življenju in delovanju verske občine, o posameznikih in družinah, ki jih je poznala in ki holokavsta niso preživeli, o usodi preživelih po vojni, o usodi judovskih spomenikov in ustanov, o grozotah koncentracijskega taborišča, in še o celi vrsti raziskovalnih tematik. S tem je gospa Fürst postala ena od ključnih informatork in pričevalk o življenju prekmurskih Judov, o holokavstu in deportacijah, in o povojnem življenju preživelih. 

Gospa Fürst je sodelovala pri osveščanju javnosti, še posebej mladine, o holokavstu. Slovenija je decembra 2011 postala redna članica Mednarodne organizacije za spominjanje na holokavst - International Holocaust Remembrance Association – IHRA. Temeljna študija, ki je bila pripravljena kot del pristopne dokumentacije, se je v več delih naslonila prav na pričevanja gospe Erike Fürst.

Gospa Erika Fürst je bila tudi vneta podpornica pobude, da se na mestu nekdanje sinagoge v Murski Soboti postavi spominsko obeležje, kar je mestna občina uresničila ob 70-letnici deportacij prekmurskih Judov, aprila 2014. Prav tako je bila pobudnica, da se soboškemu židovskemu pokopališču vrne prvotno ime –  torej namesto Spominski park Židovsko pokopališče Murska  Sobota, obnovi osrednji spomenik na pokopališču, v spomin na vse meščanke in meščane Murske Sobote, ki počivajo na židovskem pokopališču in vseh, ki bi na njem počivali, pa so izgubili življenje v holokavstu. Na njeno pobudo je bila okrog pokopališča naknadno postavljena tudi ograja.

Leta 2012 ji je takratni predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk podelil zlati red za zasluge "za izjemen osebni prispevek k slovenski in evropski zgodovinski zavesti o holokavstu iz avtentične perspektive preživele ter za dragocen prispevek k ohranjanju spomina na zgodovino in usodo slovenskih Judov. Leta 2015 je za svoje zasluge prejela zahvalno listino Mestne občine Murska Sobota.  

Bila je spoštovana in cenjena občanka, ki se je še do minulega leta redno udeleževala občinskih slovesnosti, predvsem tistih v spomin na preminule  predstavnike soboške judovske skupnosti.