Celostna prometna strategija: kakšni so načrti do leta 2031?

V pripravi je izdelava Občinske celostne prometne strategije, ki pomeni temeljni strateški dokument občine o usmerjanju razvoja in celostnega upravljanja prometa.

Mestna občina Murska Sobota je bila uspešna na razpisu ministrstva za okolje, podnebje in energijo za izdelavo Občinske celostne prometne strategije (OCPS) ter je v okviru Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027, prednostne naloge 5 »Trajnostna (čez)regionalna mobilnost in povezljivost« prejela odobritev sofinanciranja v višini 70 odstotkov vrednosti celotne operacije izdelave OCPS.

Rezultat bo občinska celostna prometna strategija

OCPS je sedemletni temeljni strateški dokument občine o usmerjanju razvoja in celostnega upravljanja prometa na njenem območju. Nadomestil in nadgradil bo trenutno še aktualno Celostno prometno strategijo Mestne občine Murska Sobota, ki je bila izdelana leta 2017 in v kateri je bilo začrtano zaporedje izvajanja ukrepov s področja trajnostne mobilnosti za obdobje petih let (2017–2022). Usmerjanje razvoja in celostnega upravljanja prometa temelji na ukrepih za spodbujanje trajnostne mobilnosti, katerih cilj je doseči večjo stopnjo ureditve prometa po meri in potrebah ljudi. To prinaša koristi, ki se kažejo v zagotovljeni učinkoviti in enakopravni dostopnosti za vse ter v izboljšanju pogojev za bivanje, prometni varnosti in podobi občine. To bodo dosegli z implementacijo ukrepov, ki bodo temeljili na odločitvah, ki jih bo podpirala javnost.

OCPS nastaja v skladu z Nacionalnimi smernicami za pripravo Občinske celostne prometne strategije, ki jih je izdalo ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. V desetmesečnem procesu (marec–december 2024) bo izveden širok nabor aktivnosti, razdeljenih v sedem sklopov. Končni rezultat bo Občinska celostna prometna strategija, ki jo bo sprejel mestni svet. K njej bo pripadal tudi akcijski načrt, ki bo zajemal širok nabor ukrepov po posamezni zvrsti prometa za obdobje sedmih let (2025–2031).

Aktivnosti v polnem teku

V okviru procesa izdelave OCPS so že bile izvedene (in še bodo) številne aktivnosti, prav tako so že bili izpeljani ključni procesi, ki bodo vodili k izdelavi tega temeljnega strateškega dokumenta. V začetku marca je bila z uvodnim sestankom vzpostavljena ožja delovna skupina za izdelavo OCPS. Marca in aprila so bile izvedene aktivnosti v okviru sklopov A (Ureditev pogojev za delo) in B (Vzpostavitev procesa), kjer je bil glavni poudarek na zagonu procesa izdelave OCPS, oblikovanju delovnih skupin, odgovornih za spremljanje in izvajanje procesa izdelave strategije, imenovanju koordinatorjev procesa, izdelavi načrta vključevanja javnosti, pripravi delovnega in časovnega načrta priprave strategije ter na izdelavi poročil o izvedenih aktivnostih.

Do predvidoma septembra potekajo aktivnosti v okviru sklopov C (Oris želenega stanja), D (Analiza obstoječega stanja) in E (Opredelitev smeri ukrepanja), kjer je velik poudarek na vključevanju javnosti prek javnih razprav, delavnic, javne razstave in prireditve na prostem, na izvajanju anketiranj med ključnimi lokalnimi deležniki (podjetja, osnovne šole, splošna javnost), na izvajanju štetja prometa ter na izvedbi terenskih ogledov s poudarkom na ocenjevanju dostopnosti z različnimi prevoznimi sredstvi. Do decembra sledi izvedba aktivnosti v okviru sklopa F (Priprava in potrditev strategije), ko se bo na podlagi vseh predhodno izvedenih aktivnosti iz predhodnih sklopov pristopilo k izdelavi strategije kot krovnega dokumenta za področje celostnega načrtovanja in upravljanja prometa v mestni občini.

Kaj so pokazale ankete?

• Ključne ugotovitve izvedene ankete o poteh v šolo so pokazale, da je najpogostejši način prihoda v osnovno šolo z avtomobilom (slaba polovica anketirancev), slaba tretjina jih prihaja peš, slabih 18 odstotkov učencev uporablja šolske avtobuse in prevoze s kombiji, s kolesom v šolo prihajajo pribl. 3 odstotki učencev, souporaba avtomobila (vsaj trije učenci v istem avtomobilu) je zelo nizko zastopana (1,4 odstotka). Javnih prevoznih sredstev (avtobus in vlak) učenci ne uporabljajo.
• Pri zaposlenih je najpogostejši način prihoda na delo z avtomobilom (76,1 odstotka), sledita prihod s kolesom z 9 odstotki zaposlenih in peš s 5,8 odstotka, sopotništvo predstavlja le 7,8-odstotno zastopanost. Storitev javnih prevozov z avtobusi in vlaki uporablja razmeroma malo zaposlenih (0,8 odstotka).

Prevladujejo osebni avtomobili

Ključne ugotovitve izvedenih meritev prometa so pokazale, da glede na strukturo prometnih tokov prevladujejo osebni avtomobili (79,8 odstotka), sledijo potniška kombinirana vozila (6,5 odstotka), lahka tovorna vozila (4,6 odstotka), težka tovorna vozila z 1,5 odstotka in motoristi z 1 odstotkom.

Razlogi za pogostejšo neuporabo javnega prometa so bili neugodni vozni red (47 odstotkov), ker imam avto (29 odstotkov), ni ga v moji bližini (10,6 odstotka), ker je prepočasen (10,7 odstotka), ker je neudoben (2,2 odstotka) in predrag (2,2 odstotka).

Anketiranci kot najboljše oziroma najbolj urejeno področje ocenjujejo varne šolske poti (81 odstotkov anketirancev) in prometno signalizacijo (78 odstotkov), kot najmanj urejeno oziroma slabo področje pa parkirne površine (64 odstotkov) in ceste (60 odstotkov).

To so predlogi občanov

Najpogostejši predlogi občanov so bili izgradnja vzhodne obvoznice, ureditev Ulice Mikloša Kuzmiča s ciljem znižanja ravni hrupa in gostote motoriziranega prometa, izgradnja novih kolesarskih povezav (Satahovci–Krog, Kupšinci–Veščica, Markišavci–Murska Sobota (Merkur), Murska Sobota–Obi–Nemčavci–Čarda, Gajeva ulica–Tišinska ulica, čez razbremenilni kanal na Tišinski ulici itd.), izboljšanje dostopnosti mestnega avtobusa Sobočanec z zagotovitvijo dodatnih linij in večje pogostnosti voženj, vzpostavitev ukrepov za umirjanje prometa znotraj urbanih območij in pri vstopih v naselja, izboljšanje kapacitetne prepustnosti in prometne varnosti v križiščih, zagotovitev ustreznega vodenja prometa kmetijske mehanizacije mimo ožjega mestnega središča, ureditev varnih šolskih poti, zniževanje hitrosti v območju vrtcev in šol, pogostejši nadzor policije ter uvedba izobraževalnih in ozaveščevalnih aktivnosti za različne starostne skupine.

Namen OCPS je sprememba potovalnih navad v občini ter izboljšanje pogojev za hojo, kolesarjenje in javni prevoz ter uporabo drugih alternativnih oblik mobilnosti zaradi zmanjšanja osebnega motornega prometa. Temeljno vodilo pri izdelavi OCPS je »načrtovanje za občane z občani«, zato je v procesu izdelave vzpostavljeno trajno sodelovanje oziroma vključevanje občanov v oblikovanje skupne prihodnje vizije razvoja prometa v mestni občini.

Ksenija Glažar, Soboške novine, september 2024